-
1 twopenny
[tʌp(ə)ni]1.adjectivevreden 2 penija; colloquially malo vreden, siroten, reventwopenny hop slang plesni lokal najnižje vrste; cenen plesnot to care a twopenny damn for — požvižgati se na;2.nounvrsta slabega piva; slang glava, "buča"tuck in your twopenny! — skloni glavo ("bučo")! -
2 toy
[toi] 1. noun(an object made for a child to play with: He got lots of toys for Christmas; a toy soldier.) igrača2. verb((with with) to play with in an idle way: He wasn't hungry and sat toying with his food.) igračkati se* * *[tɔi]1.nounigrača, igračka (tudi figuratively); malo vredna stvar; figuratively igračkanje, "konjiček", ljubiteljstvohe makes a toy of gardening — vrtnarjenje je njegov konjiček;2.adjectiveza igranje, otroški, miniaturnitoy soldier — vojak iz svinca ipd. (za igranje), figuratively vojak le za paradiranjetoy train — miniaturni vlak (igračka);3.intransitive verbigrati se, igračkati se, zabavati se
См. также в других словарях:
mŕvica — e ž (ŕ) 1. manjšalnica od mrva: a) stresti mrvice iz žepa; redko mrvica prsti grudica / ekspr. od kruha ni ostala niti mrvica prav nič ♦ gastr. čokoladne mrvice čokolada v obliki podolgovatih drobcev za okras peciva, sladic b) seno se je drobilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobtína — e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréden — dna o prid., vrédnejši (ẹ ẹ̄) 1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem dinarjev; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tánek — nka o tudi tènek tudi tenák tènka o in ó [druga oblika tǝn] prid., tánjši (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost, ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načín — a m (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema; ima poseben način govorjenja, pisanja; izbrati primeren način za kaj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
